Na vsaki vožnji se srečaš s trenutki resnice, ko enostavno ne gre več s kolesom, ampak moraš peš.

Začetnik se ponavadi sreča s problemom, ko ne ve ali bi kolo nesel ali porival po tleh. Da bo odločitev lažja, sem tu zbral nekaj koristnih nasvetov.

Kadar so tla kot pašteta ali zelo spolzka, je kolo na rami. Tako se manj blata nalepi na kolo, pa tudi dodatna teža pripomore k boljšemu oprijemu čevljev.

Pri kratkih prehodih in manjših ovirah, ki jih v bistvu preskočiš, je najenostavnejše nositi kolo kot "aktovko". Z eno roko primi za štango, z drugo pa za krmilo.

Kadar je strmina prehuda ali pri daljših odsekih hoje vrži konjička na ramo in hajd v hrib.

Porivanje v hrib se ne obnese v vseh primerih. Ne rini z glavo skozi zid, oz. s sprednjo gumo skozi hlod...

Če je spust prehud, oz. če se ustrašiš, potem skoči s kolesa, pojdi peš in pozabi na strmino in posmehe mimobrzečih kolesarjev. Ena roka je na krmilu, druga na sedežu.

Kako pa prideš najhitreje s kolesa pred oviro in nazaj na kolo po oviri si oglej na naslednjih dveh straneh...