Belca je kraj, malo
naprej od Mojstrane, na zemljevidu Julijske Alpe - Vzhodni del,
od tu gre dolina proti severu do vznožja Kepe, dolina Hladnika
pa je na drugi strani grebena, zahodno od doline Belce.
Kratek opis:
Po lepih in samotnih
dolinah nad Martuljkom, na celi turi sem srečal le nekaj krav,
pa recimo da te ne štejejo. Med vikendi poleti se najde v dolini
tudi kakšen motoriziran planinec, vendar gredo le do začetka pešpoti
na Kepo.
Izhodišče:
Gozd Martuljek
Nadmorska višina
izhodišča:
750 m
Nadmorska višina
cilja:
1740 m
Dolžina:
31,5 km
Skupno vzpona:
1140 m
Čas vožnje:
3h 36min
Zahtevnost:
Zelo zahtevno
Opis ture:
Martuljek - po pešpoti
mimo Mokrih Peči do Podkluž - po glavni cesti 200m nazaj proti
martuljku do odcepa za Belco - levo na razcepu pod planino Na
Planji - planina Mikulovica - sedlo pod Tišlerico - sedlo pod
Grajščico - sedlo pod Kresiščem - spust do planine pod Kresiščem
- po pešpoti levo od potoka Hladnika - čez potok in po poti desno
od Hladnika - lovska koča - po cesti proti Srednjemu Vrhu - Srednji
Vrh - Martuljek
Komentar:
Torej, greš v Martuljku
od glavne ceste po makadamu proti Spodnjemu slapu, na križišču
greš naravnost in po brvi čez potok Martuljek. Tam greš levo po
poti. Na edinem omembe vrednem križišču greš desno. Ko se kolovoz
izteče v strugo Save, greš po poti desno nad strugo. Tu je nekaj
porivanja. Kmalu se pot izboljša in postane vozna. Ko zaslišiš
desno nad seboj šum vode, si verjetno pod Mokro pečjo. Poleti
voda le malo "curi", pozimi pa tu nastane mogočen zaledeneli
slap Lucifer, ki je tudi prvi preplezani ledni slap v Sloveniji.
Ko prečkaš strugo Belega potoka, kmalu prideš do poti označene
z 2 in ji slediš do Podkluž. Od tu do odcepa za Belco je 300 m
po glavni cesti.
Do sedla pod Tišlerico je kolesarjenje pravi užitek. Pot sicer
ni najbolj senčna, vendar je ves čas pihal veter in klima je bila
kar ugodna. Tu pa je zabave konec. Kolo je treba porivati in ko
se steza izgubi, ne smeš preveč dol (kot jaz), steza gre više
in prihranjeno ti bo nekaj lomastenja po stmem pobočju. Vsekakor
je zemljevid nujen. Na sedlu pod Grajščico se strvari uredijo,
čaka te lep vzpon po travnati poti. Zanimivo je, da je trava ugodna
podlaga za premagovanje strmih klancev, moti le precejšen upor,
zato so ti klanci precej naporni. Na naslednjem sedlu se odpre
lepa travnata dolina, ki je vsekakor nisem pričakoval med hribi.
Sledi spust ob potoku Hladnik. Najprej je sicer nekaj hoje navzdol,
niže pa je spust po poti prava poezija in se lahko meri s spusti
po najlepših mulatjerah. Razen razgleda seveda, ki ga tu ni. Od
lovske koče pa sledi spust po cesti, ki visoko nad potokom Hladnik
prečka številne divje grape in pripelje do Srednjega Vrha. Še
hiter spust po precej divje speljani asfaltni cesti do Martuljka
in tura je končana.