Turca se začne pri železniški postaji Podgorje. Peljemo se po glavni cesti proti jugu in za nogometnim igriščem pri kažipotu zavijemo desno na šodrast makadam (kolovoz?) pod hribom Kojnik. Kmalu se začne makadam vzpenjati. Strmina ni nič posebnega, problem je šoder, ki so ga na debelo nasuli.
Ko pridemo do križišča pod Jampršnikom, zavijemo levo v klanec (desno pridemo v Podpeč). Na naslednjem izrazitem križišču gremo spet levo in v šodrastem in strmem (V4) klancu se peljemo mimo zavetišča lovske družine. Gremo naravnost in se ob požganem gozdu pripeljemo do markacij in oznake za Kojnik.

Po želji lahko "skočimo" po singlci nanj, če pa ne, pa zavijemo po singlci desno in v daljavi zagledamo Golič. Prečkamo požarni zid in se po kolovozu spustimo ob zidu. Nadaljujemo po njem malo dol, malo gor proti Goliču. Za atletski vzpon na Golič si izberemo eno od kolesnic izrazitega kolovoza, ki ne dopuščajo prevelikega manevriranja levo-desno, podlaga je zelo oprijemljiva (nekakšna suha trava). Z Goliča (890 m) imamo lep razgled na Slavnik in na slovensko Istro.

Nadaljujemo po kolovozu s hriba na hrib in v smeri markacij, ki so večinoma narisane na tleh ležečih kamnih. Na hribu, na katerem je nekakšna antena, se spustimo desno po markirani singlci (zelo nagrbančena, izjemen preskus vzmetenja) na kolovoz, s katerega smo zavili proti Kojniku.

Na kolovozu zavijemo levo proti hribu Kavčič. Peljemo se okoli njega in tam, kjer je kolovoz vsekan v skalo, se začne spust proti Rakitovcu. Po AS sodeč, se nekaj sto metrov peljemo po SLO-HR meji. Peljemo se po najbolj "logični" smeri v dolino. Zgoraj je kolovoz kamnit, tudi od blata razrit, spodaj pa preide v soliden makadam, na katerem se lahko izvede tudi nekaj skokov.

V Rakitovcu med hišami poiščemo kolovoz, ki pelje proti Zazidu. Jaz sem vprašal domačina, ki mi je odsvetoval vožnjo, češ da bo treba peš, vendar se nisem pustil prepričati. Vzpenjajoči se del kolovoza (z vmesnimi izravnavami) je v celoti prevozen, in ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil opuščen in se tako vztrajno zaraščal - slalom med mladimi drevesi. Na daljši izravnavi pridemo do markacij in jim sledimo. Kmalu se začnemo spuščati po kamnih proti Zazidu. Po prečkanju žel. proge je bolj normalen kolovoz (makadam) in pridemo v Zazid.

V ozkih asfaltnih uličicah se orientiramo po puščicah in "grafitih" Koper. Po asfaltirani cesti nadaljujemo v Podpeč, kjer gremo ob podvozu žel. proge naravnost v kratek klanec.

Pridemo na makadam, ki se počasi vzpenja proti Črnotičam. Na začetku daljše izravnave, kjer makadam zavije levo, gremo naravnost in kmalu desno v klanec, po katerem pridemo na v skalo vsekano sedlo, s katerega se vidi vas Praproče.

Spust v vas je naspidiran, na asfaltu zavijemo desno in na vrhu klanca zavijemo spet desno na kolovoz. Za podvozom pod žel. progo zavijemo levo in se po kratkem in šodrastem vzponu počasi spuščamo proti našemu izhodišču - žel. postaji Podgorje.

PS: Na spustu proti Zazidu sem srečal starejšo planinko in to je bila edina oseba, ki sem jo srečal na tej turi (če ne upoštevam vožnje skozi naselja Rakitovec, Zazid, Podpeč in Praproče). Ob mojem obisku Goliča so bili pred mano na njem le štirje planinci, večina jih gre seveda na Slavnik, kjer je koča.
Drugače je to tura, na kateri si dodobra pretresemo vse kosti. Za manjši učinek "kostoloma" je obvezen sprednji feder, zelo dobrodošel pa je zadnji.

Prispeval Urbe