Kot
ponavadi, sem se nekega lepega dne odpravil na potep po Šavrinskem
gričevju. Pregledal sem stanje kolesa in se primerno oblekel.
Polar sem nastavil na startni položaj in startno višino 85 m.
Na pločniku pred hišo sem startal. Po 1,5 m sem zavil ostro desno
preko 16 cm stopnice na kamnito stezo preko bivšega vrta. Steza
je narejena iz peščenjaka in laporja, kot se tudi spodobi v Slovenski
Istri. Začel sem jemati zalet in pospeševati proti koncu steze
in na singletrack proti gozdu. Vendar! Na sredini steze imam vodovodni
priključek in mimo njega pelje pot. Pred leti je bil višji, vendar
mi ga je pes (posebna zgodba) pred leti uničil in je sedaj nizek.
Toda bil sem, ali neroden, ali pa sem pozabil na njega in sem
veličastno zapletel napere kolesa v pipo in poletel, poletel,
poletel v travo. Konec poti. Konec ture. Še slike za spomin in
domov.