Atlas Slovenije (str. 78, 101),
Izletniška karta Posočje (1 : 50.000)
Višinska
razlika:
Dolžina:
45 km
Čas
vožnje:
5 ur (samo vožnje)
Primeren
čas:
Ocena
zahtevnosti:
vzpon iz Tolmina na Tolminske Ravne V1-V3, od Tolminskih
Raven na Pl. na Kalu V5-V6, odseki pod Prehodci neprevozni, od Koče
pri Krnskih jezerih do začetka spusta V4-V5; spust po singlci na
pl. Dobrenjščica S3, spust s Prehodcev h Krnskemu jezeru S2-S3,
spust v Lepeno S6-S7 (nekaj mest neprevoznih)
Kratek
opis:
Turo pričnemo pri Modreju na parkirišču ob gl. cesti
v smeri proti Tolminu. Pred Tolminom zavijemo v smeri oznake za
Žabče in se v lahkotnem vzponu peljemo po asfaltni cesti. Sledi
spust v Zadlaz-Žabče, nato pa samo vzpon na Tolminske Ravne, kjer
gremo v smeri pl. Razor. Toda, ko pridemo skozi drugo leso, gremo
levo po klancu navkreber (ne desno navzdol na pl. Plazje in pl.
Razor). Začetni vzpon je raven in nezahteven, nato pa se začne
mulatjera, ki je strma in na gosto posejana s froci in ostrimi
ovinki, ki so izziv za vožnjo. Ocenili smo, da je boljša od tiste
na pl. Razor.
Ko pridemo do mulatjere, ki pride iz pl. Razor, zavijemo levo,
se nekaj časa peljemo, na naslednjem križišču pa ostro desno proti
Pl. na Kalu. Strmina, froci in ostri ovinki nas spremljajo vse
do staj na Pl. na Kalu, kjer se odpre pogled proti jugu.
Po stezici se povzpnemo na mulatjero, ki pelje proti pl. Dobrenjščica.
Mulatjera je povečini v dobrem stanju in lepo prevozna, nekaj
odsekov moramo peš (potres, odnesla voda).
Naenkrat se mulatjera na ostrem levem ovinku neha, in že smo na
singlci, po kateri se pripeljemo na pl. Dobrenjščica. Z zaletom
zvozimo kratek vzpon k lovski koči. Pod njo je možna oskrba s
pitno vodo.
Od koče nadaljujemo naravnost po singlci, ki pelje mimo oznake
za vodo. Singlca je večinoma prevozna in zelo prepadna oz. izpostavljena.
V Smrečju nas čaka cik-cak porivanje kolesa navkreber, ker je
pot prestrma, prekamnita in preozka za vožnjo.
Pridemo na prelaz Prehodci na 1639 m n. m. Od tu se lepo spustimo
po mulatjeri v smeri oznake Krnskih jezer, gremo mimo razpadle
italijanske vojašnice iz prve svetovne vojne. Za njo zavijemo
levo in sledi fin spust skoraj vse do Krnskega jezera, kamor se
pripeljemo po na trenutke tehnično zahtevni singlci (kratki kamniti
vzponi).
Od jezera gremo v smeri proti Koči pri Krnskih jezerih. Po kolovozu
se vzpnemo (nekaj strmih klancev, vendar so to res zadnji, tako
da jih lahko sforsiramo oz. zvozimo) do začetka orto kamnitega
spusta v Lepeno oz. h Koči dr. K. Juga.
Kot omenjeno, je spust orto kamnit, nekateri deli so neprevozni
predvsem zaradi kamenja na ostrih ovinkih (mogoče bi to sfural
Hans "No way" Rey), vendar je mulatjera prevozna več
kot 90 % in prevozimo skoraj 700 višincev. Paziti je treba tudi
na planince, ki jih tu ne manjka (najbrž jih je med tednom manj).
Proti koncu se spust umiri in že smo pri Koči dr. K. Juga v Lepeni.
Sledi spust po asfaltu, ki se kar prileže, v kamp Klin, skoraj
na začetku doline Lepena, kar je tudi odvisno od tega, kje imamo
prevoz za povratek na izhodišče, do katerega pa je vsaj še 50
kilometrov po asfaltni in prometni cesti.
PS: Najbolj primerno vreme za
to turo je pretežno oblačno, saj nas oblaki zavarujejo med prečenjem
po mulatjeri od Pl. na Kalu do Prehodcev. Čelada je OBVEZNA(!),
mogoče bi bil še kakšen ščitnik dobrodošel. Za spust v Lepeno
je obvezen sprednji fedr, zadnji je zelo dobrodošel. Fizična pripravljenost
naj bo kar najboljša. Tisti, ki ne marajo pešačenja, naj raje
premislijo preden se odpravijo na to turo.
Na turi smo imeli en "hujši"
padec (nekaj krvi iz goleni), eno počeno zračnico in en poškodovan
obroč na zavorni površini.
Ko smo se odpravili proti spustu
v Lepeno, nas je nekaj deset metrov od Koče pri Krnskih jezerih
ustavil "ranger" TNP (se je legitimiral). Najprej je
ves zagret zahteval, da se obrnemo in gremo nazaj h koči, da mu
bomo dali naše osebne podatke, dobili mandatno kazen 20.000
SIT - vsak, naložili naše bajke na žičnico in se peš odpravili
v Lepeno. Če pa ne, bomo imeli opravka še z gorsko policijo(?).
Ranger je trdil, da je s kolesi prepovedana vožnja po TNP, kar
naj bi bilo narisano na tablah, ki so postavljene na vstopih v
ožje območje TNP. Ko nam je pokazal zloženko TNP, v kateri so
omenjene oz. narisane tudi prepovedi, je bil na eni od prepovedi
MOTORIST, in ne kolesar, ampak za rangerja je bilo to eno in isto,
da kršimo zakon (ja, tistega "slavnega"). Ob tej priliki
smo se izgovorili na vodjo rangerjev TNP g. Šolarja in nasprotovali
njegovim argumentom. Ranger se je ohladil, nam dovolil spust v
Lepeno, kar bo tudi preveril. Tako smo se s povečano dozo adrenalina
spustili v Lepeno v kamp Klin, kjer nas je čakal prevoz na izhodišče
- Modrej.