Volna

Od naravnih materialov so še vedno v uporabi volnene nogavice. Neposredno na goli koii izolirajo toploto, poleg tega premorejo zračnost. Zračnost v negativnem smislu preveč ne vpliva na prvo. Tudi takrat, ko so mokre, še naprej grejejo (op. točneje izolirajo). Njihova slabost je v dejstvu, da vpijajo preveč vlage in se prepočasi sušijo. Strižena volna ima v tem primeru nekaj boljših lastnosti. Bolj groba in trša volna zdrži dlje kot mehka, ki se hitro obrabi. Zaradi udobnosti, predvsem pa zavoljo toplotnoizolacijskega učinka, ki je posledica takojšnjega stika s kožo, naj bi bile tovrstne nogavice spolstene vsaj na podplatu in na prstih. Nogavice iz čiste volne, ki so brez vmesne podpore poliamidov (najlon - npr. helanca) pa se hitreje obrabijo.
Če se že odločamo zgolj za nogavice iz čiste volne, imejmo vedno pred očmi kraje, kamor smo namenjeni: Tibet, Andi, Škotska, Novo Zelandijo, Schladming itn. Na mestu samem si kupimo nogavice, pa tudi rokavice, kape in šale iz volne ali dlak autohtonih živali (ovce, koze, kamele, lame, alpake itn.), v prvi vrsti take, ki jih od nekdaj nosijo domačini. Če nismo alergični na določeno vrsto volne oziroma dlake glede na podnebje, zagotovo ne bomo napravili nobene večje napake.
Ponekod pa je obveljala tradicija: znan skandinavski izdelovalec športne opreme Fjallraven pri poletnih nogavicah ostaja zvest bombažu (povsod čez 70 0) in volni (čez 60 0), ki jim primeša vlakna iz poliamidov. Le pri zimskih nogavicah posega po volni (čez 50 %), poliamidih (čez 10 %), vendar jima primeša angorsko dlako (op. puhasta dlaka angorskih kuncev), ki daje odlično toplotno izolacijo.